Nadaljevanje bogate tradicije

Korenine Jezuitskega kolegija segajo v leto 1597, ko so jezuiti prvič obiskali Ljubljano. Do takrat so že po celem svetu razvili mrežo kolegijev, kjer so študentje lahko pridobivali najrazličnejša znanja, umetnost, poglobljene študije in osebnostno duhovno formacijo. Jezuitski kolegij v Ljubljani velja za začetek visokega šolstva pri nas. 

Ena od značilnosti starega kolegija je bila njegova usmeritev v glasbeno in gledališko ustvarjanje, poleg tega pa zelo močan poudarek na študiju gramatike in matematike. V kolegiju so delovali številni mednarodni profesorji in priznani učenjaki. Mednarodne izmenjave profesorjev in študentov so omogočale kvalitetno delo vsej mreži jezuitskih kolegijev.

Danes, kot ostanek starega Jezuitskega kolegija stoji cerkev sv. Jakoba na Starem trgu. Njen plemeniti beneški barok govori o tem, kako pomemben je bil kolegij za Ljubljančane 17. stoletja. Jezuitski kolegij v Ljubljani je deloval in pustil globoke sledi v mestu na področju znanosti, umetnosti in duhovnosti.

Kolegij je bil ukinjen leta 1773 s tem ko je bil Jezuitski red ukinjen. Jezuiti so se vrnili v Ljubljano, a kolegija niso mogli oživeti. Zgradili so Rezidenco sv. Jožefa, dom duhovnih vaj in pa cerkev sv. Jožefa. Tu so se predvsem ukvarjali z vzgojo mladih in pa pripravo misijonarjev za misijon v Bengaliji. Po drugi vojni so oblasti jezuite ponovno izgnale. Cerkev so preuredili v filmski studio, rezidenca je postala sedež Viba filma, dom duhovnih vaj pa porodnišnica.

Jezuiti so se lahko k Sv. Jožefu vrnili po letu 2000. Od takrat je to prostor, kjer se zbirajo ljudje k molitvi v svetišču Sv. Jožefa, rezidenca je postala mesto kjer sobivajo in z jezuiti sodelujejo najrazličnejše organizacije. Jezuiti smo ponovno usposobili dom duhovnih vaj, kjer imamo svoj prostor, kamor ljudje prihajajo na različne oblike duhovnih vaj in duhovnega izobraževanja, predvsem pa na ignacijanske duhovne vaje v tišini.